Naše poznavanje človekovih možganov je še precej luknjičavo, a doslej opravljene raziskave so pokazale, da igranje iger na srečo aktivira sistem za nagrajevanje v možganih na podoben način, kot se to zgodi pri uživanju drog.
Ob hudem pretiravanju z igranjem na srečo lahko pride do "ugrabitve" tega sistema, možgani se nam zaradi svoje nevroplastičnosti sčasoma spremenijo, izgubimo nadzor in takrat lahko govorimo o zasvojenosti.
Zasvojenost z igrami na srečo (motnja hazardiranja) ni neuspeh posameznikove volje, ampak je motnja v človekovih možganih, ki smo jih navadili na hazardiranje.
Igranje iger na srečo je izjemno vznemirljiva oblika "zabave". Iger se namreč udeležujemo z lastnim denarjem in ker ne vemo vnaprej, kakšen bo izid v igri, je pričakovanje izida za naše možgane izjemno privlačno. Za dodatni odmerek vznemirjenja pa lahko poskrbijo naše iracionalne predstave o igrah na srečo kot o načinu za doseganje finančne neodvisnosti. Pri hazardiranju seveda tudi tvegamo, da bomo svoje denar izgubili, kar nam povzroča stres.
Pri večjih stavnih vložkih se naše vznemirjenje še dodatno poveča, na preži so vsi naši čuti. Noradrenalin poskrbi, da je naše telo budno in pripravljeno na akcijo. Srce začne hitreje utripati, krvni tlak se zviša, dihalne poti pa se razširijo, tako da do mišic pride več kisika.
Poleg noradrenalina igrajo pri hazardiranju pomembno vlogo še nevrotransmiterji dopamin, serotonin, glutamat in GABA. Dopamin lahko možgane prestavi v "način učenja". Možgane tako sčasoma naučimo, da dopamin, ki ga generira naše igranje na srečo, ti iščejo zmeraj bolj pogosto.
S skeniranjem možganov testnih oseb so raziskovalci ugotovili, da imata zmaga v igri ter anticipiranje oz. pričakovanje zmage (npr. ob vrtenju kroglice na ruleti) povsem enako vlogo, v obeh primerih so možgani enako aktivni. Najmanj so naši možgani aktivni v prvi od treh faz (stava, anticipacija, rezultat) igranja rulete, torej pred metom kroglice, takrat ko razmišljamo in postavljamo naše stave. Poglej video:
V luči iskanja vzrokov za razvoj zasvojenosti z igrami na srečo torej ne štejeta le zmaga v igri in nagrada v obliki dopamina, ampak je enako pomembno tudi naše anticipiranje zmage.
Nihanje razpoloženja in spreminjanje "nastavljenih vrednosti"
"Nastavljene vrednosti" so naša naravna stanja razpoloženja, ki se z običajnimi vsakodnevnimi dejavnostmi nekoliko spreminjajo, vendar se nato vrnejo v svoje izhodišče (naravna referenčna točka).
Pri zasvojenosti (z igrami na srečo) pa se "nastavljene vrednosti " lahko tudi spremenijo. Običajno so te vrednosti stabilne, a se zaradi močnega vpliva dejavnikov stresa (izgube, prikrivanje igranja, dolgovi...) lahko spremenijo. Tako nam močan nihaj razpoloženja navzdol lahko povzroči npr. izguba službe, nihaj navzgor pa velik dobitek pri igranju na srečo.
Negativna posledica problematičnega hazardiranja so spremembe nastavljenih vrednosti, kar se izrazi tako, da se povprečna raven našega razpoloženja postopoma znižuje. Igranje na srečo nam več ne zmore pričarati željenega vznemirjenja, kot smo ga nekoč poznali.
Pri tem ne gre le za igre na srečo, spotoma smo namreč razvili tudi nezmožnost uživanja v običajnih stvareh ali dejavnostih, ki so nam nekoč prinašale veselje. Ta pojav se imenuje anhedonija in je tesno povezan z depresijo pa tudi drugimi duševnimi motnjami.
Zgornja slika prikazuje, kako nam igranje iger na srečo sprva zelo poviša raven našega razpoloženja, takoj ko z igranjem prenehamo, pa se naše čustveno doživljanje povrne v običajno stanje oz. v izhodiščni položaj (naravna referenčna točka). Ker igramo naprej in ker se sčasoma pojavijo različni stresorji (rast skupne izgube, zadolževanje, prikrivanje...), ki postanejo naš stalni spremljevalec, se referenčna točka našega običajnega dnevnega razpoloženja postopoma znižuje. Igranje na srečo nam ne prinaša več takšnega zadovoljstva, kot na začetku, toda znižal se je tudi nivo našega osnovnega razpoloženja. Običajne aktivnosti, kot so druženje s prijatelji, gledanje televizije, hobiji itd, nam več ne prinašajo nekdanjih prijetnih občutkov in dobrega razpoloženja.
Spodnja mejna vrednost je lahko celo tako nizka, da postanemo depresivni.
Ena od značilnosti problematičnega hazardiranja je preokupiranost oz. nenehno razmišljanje o igrah na srečo. Misli in fantaziranje o hazardiranju nas preplavijo in igre na srečo postanejo centralna točka našega življenja. Največkrat so te misli povezane z iskanjem načinov, kako do denarja za nadaljevanje igre.
Problematično igranje na srečo (številne težave) in motnja hazardiranja (zasvojenost) sta stanji, ki sta povezani z veliko stresa. Stresna stanja nam zelo otežkočajo jasno razmišljanje in iskanje racionalnih rešitev za naše težave. Zaradi stresa smo lahko zelo nemirni in sprejemamo nepremišljene odločitve, s katerimi si lahko povzročimo še več stresa.
Okrevanje:
Zelo dobra novica za vse, ki opuščajo igranje na srečo, je, da se med okrevanjem od motnje hazardiranja počasi spreminjajo tudi naši možgani. Ker se ti nenehno spreminjajo, se lahko na bolje spremeni tudi naša referenčna točka zadovoljstva.
Dlje časa kot ne hazardiramo, bolj lahko spet doživljamo zadovoljstvo ob naravnih nagradah. Ta proces lahko traja dlje časa, zato je pomembno, da še naprej izvajamo naše nove (ali prilagojene) dejavnosti v katerih uživamo, da vztrajamo v zdravem načinu življenja, da vzdržujemo ljubeče odnose z bližnjimi osebami in prijatelji itd.
https://brainconnections.ca/mood-and-gambling/
https://cgr.psych.ubc.ca/people/luke-clark/
https://www.webmd.com/depression/what-is-anhedonia
https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S000632230000888X
https://www.youtube.com/watch?v=BF5SzIN63w8&t=1s&ab_channel=BBCNews
https://www.brainfacts.org/diseases-and-disorders/addiction/2015/gambling-addiction-and-the-brain