Pri zasvojenosti z igrami na srečo gre za nekemično obliko zasvojenosti, pri kateri se prikliče simptomatika, ki je zelo podobna kemičnim oblikam zasvojenosti. Sprožijo se povsem enaki mehanizmi, zasvojenec mora igrati naprej, tudi če je že zelo zadolžen. Tak igralec več ne igra zaradi denarja, denar je zanj samo sredstvo za nadaljevanje igre. Z igranjem skuša ponovno priklicati določene občutke, ki jih lahko doživlja le pri igri. Ob splošni vznemirjenosti so to občutki evforije, sreče, moči ter nadzorovanja položaja.

NEVEDNOST ŠKODUJE

Precejšen delež težav, ki prizadenejo igralce na srečo, je mogoče pripisati nepoznavanju tveganj in nevarnosti pretiranega igranja. Še posebej to velja za otroke in odraščajočo mladino, ki v šolskem okolju ne pride do potrebnih informacij.

Igranje iger na srečo sme biti le občasna prostočasna dejavnost oz. oblika zabave. Kdor igre na srečo postavi v središče svojega življenja, se je zavestno odrekel zabavnemu delu in se zelo izpostavlja tveganju za izgubo nadzora nad lastnim igranjem.

Ne smemo si dovoliti razmišljanja, da so igre na srečo lahko način, kako priti do denarja. Od iger na srečo ni mogoče živeti oz. se s tem preživljati. Matematični model pri kazino igrah deluje zmeraj v korist prireditelja in v škodo igralcev. Faktor sreče je mogoče upoštevati le kratek čas, na dolgi rok pa prevlada preprosta matematična formula, ki jo imenujemo začetna prednost hiše. Če igramo dovolj dolgo, bomo denar zanesljivo le izgubljali.

Pri loterijskih igrah, kot je slovenski Loto (6/37), so naše možnosti že v izhodišču spektakularno majhne, skoraj nične.

Vraževerje, srečne številke, srečni dnevi ali nekatere "posebne lastnosti" igralca temu prav nič ne pomagajo, saj je na drugi strani tehtnice matematični model v strukturi igre, ki deluje zmeraj v korist prireditelja.

Žal mnogi igralci teh stvari ne "vidijo" in ne razumejo. Obstajajo tudi zelo izobraženi igralci, ki ta dejstva sicer poznajo in razumejo, vendar jih preprosto ignorirajo.