Prispeli ste na edini spletni portal v Sloveniji za pomoč osebam s težavami, ki so posledica igranja iger na srečo.
Lahko ste igralec z razvitimi težavami in želite v svojem življenju spremembo, lahko pa ste le bližnja oseba nekoga, ki hazardira in menite, da ta oseba potrebuje pomoč.
Kadar ima nekdo zaradi pretiranega hazardiranja težave, je drugim osebam te težave težko prepoznati in jih povezati z igrami na srečo. Številni igralci prikrivajo resnični obseg svojega igranja na srečo in se s pomočjo mreže laži in izgovorov spretno izogibajo vprašanjem.
Če ste posumili, da vaša bližnja oseba hazardira, ne oklevajte in na s takoj pokličite. Hitra intervenca je ključna!
Pogovor s svetovalcem je mogoč preko telefona 040 88 99 18, po tipkovnici s pomočjo aplikacije Live Chat in s pomočjo elektronske pošte na pomoc@mladihazarder.si.
Vse oblike pomoči, ki jih nudimo v okviru portala, so popolnoma brezplačne. Brezplačne so tudi psihoterapije, ki jih zainteresiranim nudimo na voljo v Ljubljani in v Mariboru.
Svetujemo vam, da si podrobneje seznanite z našim portalom in se o motnji hazardiranja čim bolj poučite. Priporočamo vam tudi, da si na vaš računalnik naložite brošuro - Vodnik za pomoč družinam (povezava).
Pomagate si lahko tudi našo spletno aplikacijo Re.Start, namenjena je tistim, ki bi radi svoje igranje na srečo zmanjšali ali pa popolnoma opustili.
Tiha zasvojenost
Hazarderska motnja (gambling disorder) oz. zasvojenost s hazardom velja za t.i. "tiho" zasvojenost. Za oči zunanjega opazovalca je praktično nevidna, saj ni relativno čvrstih zunanjih pokazateljev, kot so na voljo pri tobaku, alkoholu ali drogah.
Ljudje o njej na splošno ne vedo veliko, je pri sebi ne prepoznajo, ko pa jo, jih je zaradi velikanske stigme preveč sram, da bi svoje težave delili z drugimi.
Še večje težave od odraslih imajo s prepoznavanjem mladi, saj se ne zavedajo razsežnosti lastnih težav oz. morebitne zasvojenosti z igrami na srečo. Ne doživljajo namreč tako velikih pretresov in življenskih prelomnic, ki se dogajajo starejšim zasvojenim igralcem na srečo (izguba družine, doma, službe, življenskih prihrankov, nastanek velikanskega dolga...).
Različne raziskave v zahodnih deželah ugotavljajo, da mladi s težavami, ki so posledica hazardiranja, na splošno ne iščejo pomoči v šoli ali pri zdravniku. Večinoma se najprej obrnejo na prijatelje, starše in družinske prijatelje, na četrtem mestu je internet. Poleg občutkov sramu, stigme in strahu po izgubi anonimnosti, je ovira pri iskanju pomoči v javnem servisu tudi vprašanje oddaljenosti, časa in denarja. Prav tako vsi tudi ne želijo in ne potrebujejo poglobljenega odnosa s psihoterapevtom, njihove težave so obvladljive in jim lahko pomagajo že krajše spletne intervence.
Problematično igranje na srečo je vsako igranje, ki negativno vpliva na vsakdanje življenje posameznika. Patološko igranje, kot najhujša oblika hazardiranja, pa je povsem neobvladljivo. Igralec vseskozi povsem zavestno opazuje svoj propad, pa kljub temu nadaljuje z igranjem.
Hazarderska motnja oz. zasvojenost z igrami na srečo se ne pojavi čez noč. Je progresivna bolezen, ki se razvija postopoma. Na vprašanji, zakaj se razvije in kaj jo sproži, ni preprostih odgovorov. Nekateri igralci potrebujejo desetletje, nekaterim se zgodi v letu ali dveh.
Hitrost razvoja hazarderske motnje je zelo povezana tudi s strukturnimi značilnostmi hazardne igre, ki jo posameznik igra. Nekatere offline igre so neverjetno hitre, taka je recimo igralni avtomat, na katerem se lahko v eni uri zvrsti tudi do 1.200 iger. Na spletu vse igre potekajo še veliko hitreje kot "na zemlji", zato je vsako hazardiranje na spletu še toliko bolj tvegano obnašanje. Ruleti s krupjejem v kazinu stroka priznava zelo visok potencial za zasvajanje, toda če to igro igramo na spletu, se ta njen potencial za zasvajanje še dodatno poveča. Ruleta v online kazinu lahko poteka tudi do 10-krat hitreje kakor pa v offline kazinu!
Razpoložljiva domača in tuja strokovna literatura navajata, da so najbolj ogroženi del populacije mladi. Pojavnost problematičnega in patološkega igranja je pri najstnikih moškega spola od 2 do 4-krat pogostejša kot pri odraslih moških. Največji delež problematičnega in patološkega igranja na srečo je med odraslimi moškimi v starosti od 18 do 25 let.
Po raziskavi FUDŠ iz leta 2008 imamo v Sloveniji med odraslo populacijo okoli dva odstotka problematičnih igralcev na srečo, med njimi je pol odstotka patoloških igralcev. Ista raziskava je ugotovila, da znaša delež problematičnega igranja v populaciji mladih med 18 in 30 let starosti visokih 5,4 odstotka, približno tretjina od teh že spada v razred verjetnih patoloških hazarderjev.
Portal Mladi Hazarder je na voljo za anonimno iskanje informacij ter brezplačne pomoči za težave, ki so posledica pretiranega igranja iger na srečo.