Igralec na srečo v družini

Zasvojenost z igrami na srečo enega od članov družine predstavlja težavo za celotno družino, saj je le-ta neposredno prizadeta. V stroki so si enotni v oceni, da ima problematično igranje ene osebe negativni vpliv še na nadaljnjih pet do deset oseb, ki so tej osebi blizu. V tem krogu, ki ga izriše  zasvojenost, se nahajajo partner, otroci, bratje, sestre, starši, prav tako pa tudi prijatelji in sodelavci. Ti negativni vplivi so vezani na socialne stike, zdravje in finance.

V katerih primerih postane igranje na srečo velika težava?

• Kadar negativno vpliva na naše duševno ali fizično zdravje
• Kadar moti opravljanje naših dnevnih obveznosti (šola, služba)
• Kadar negativno vpliva na naše finančno stanje
• Kadar negativno vpliva na naše stike z družino in prijatelji

Kako vemo, da se nekaj res dogaja?

Glede na splošno razširjenost in sprejetost iger na srečo je velikokrat težko oceniti, kdaj igranje na srečo preneha biti zabava in postane težava. Kako poteka pot v zasvojenost z igrami na srečo smo že opisali tukaj.

Na katere znake morate biti pozorni, če sumite, da so težave družinskega člana posledica pretiranega igranja na srečo?

Tipični, z denarjem povezani znaki so lahko: nepojasnjeni dolgovi ali izposojanje denarja, nenadno pojavljanje večjih količin denarja, izginjanje denarja ali predmetov z vrednostjo, neplačani računi, grožnje z izklopi...

Težave v medosebnih odnosih se kažejo kot nihanja v razpoloženju, nenadni pojavi agresivnosti in nasilja nad partnerjem ali družinskim članom, poskusi kontroliranja položaja in manipulacije z uporabo groženj, šarma in laži, depresivnost, prikrivanje aktivnosti povezanih z hazardiranjem, vse večja samoizolacija, vse manj časa za družino, prijatelje in socialne dogodke...

Čas za hazardiranje, ki ga družinski član nameni tej aktivnosti, je lahko prav tako dober pokazatelj težav. Skladno s rastjo porabe časa za igranje na srečo in fantaziranje o bodočih gemblerskih podvigih, se skrajšuje čas, ki ga igralec posveča družini.

Še en tipični znak je lahko zanemarjanje dnevnih obveznosti , oz. zamujanje in/ali izostajanje v službi ali šoli.

Zanikanje težav

Ena od običajnih težav, s katero se spopadejo partner in člani družine hazarderja, je njegovo zanikanje obstoja karkršnihkoli težav. Domači lahko opazijo določene spremembe in odklone ter s tem seznanijo igralca, ta pa vse našteto zanika. Tudi nesorazmerna količina časa, ki ga nameni za igranje na srečo, se mu ne zdi prav nič sporna ali pa jo minimizira. Če člani družine niso podrobneje seznanjeni s problematiko zasvojenosti z igrami na srečo, takemu igralcu težko oporekajo, zelo enostavno jih je zmesti. Partnerji takih igralcev so velikokrat v dvomu in ne vedo ali gre za težavo, ki jo povzroča zasvojenost ali pa gre le za krizo v odnosu.

Razumevanje

Skušajte čim bolje razumeti položaj, v katerem se je znašel vaš partner oz. družinski član. S tem si lahko pripravite ugodnejše izhodišče za odkrite in učinkovite pogovore o tej temi. Če bo oseba čutila, da je razumljena, se zelo povečajo možnosti za odprt in pošten pogovor ter skupno snovanje strategije izhoda iz težav. Pri tem pa se kot osebnost ne zanikajte, temveč upoštevajte tudi svoja čustva.  Tudi vi namreč trpite posledice hazarderske motnje vašega družinskega člana.

Hazarder v družini lahko doživlja:

• Sram, krivdo in kesanje. Če se zaveda negativnih vplivov svojega igranja na druge osebe, ga občutki krivde lahko povsem preplavijo in otežijo racionalno mišljenje o lastnih aktivnostih.
• Občutke obupa, ki so povezani s težnjo po povrnitvi zaigranega denarja in so za igralca zelo stresni.

Člani družine lahko doživljajo:

• občutke prevaranosti, jeze in prizadetosti. Tako čutenje je človeško in povsem normalno. Z iskanjem poti in načinov, kako pomagati družinskemu članu in obenem tudi sebi, boste lahko zelo zmanjšali negativne posledice hazarda, ki jih kot vpleteni čutite vi in preostala družina.

1. Brez težav - igralec je v fazi, ko mu igranje prinaša več pozitivnih kakor negativnih občutij. Hazardiranja ne zaznava kot težavo, čeprav je to skozi druge oči mogoče videti povsem drugače.

2. Razmišljanje - igralci v tej fazi imajo ambivalenten odnos do lastnega igranja. Pogostokrat v igri najdejo užitek, čeprav se obenem zavedajo, da igranje na srečo zahteva svoj davek v porabljenem denarju in času. Razmišljanje o potrebni spremembi je precej pogost pojav.

3. Pripravljenost -  v tej fazi igralec čuti, da je pripravljen za nadzor nad lastnim igranjem ali celo popolno abstinenco. Prihaja do odločitev. Nekateri igralci si začrtajo termine v bližnji prihodnosti, ko bodo uresničili začrtane cilje.

4. Akcija - V tej fazi igralec stopi v akcijo, s katero želi spremeniti svoje obnašanje in si urediti življenje. V tem obdobju potrebuje igralec močno podporo bližnjih oseb ali terapevta.

5. Vzdrževanje spremembe - Eno od najtežjih obdobij. Vzdrževati se mora abstinenco in to je potrebno početi tako dolgo, da novo vedenje (abstinenca) postane navada.

Igralcem se občasno zgodijo trenutki slabosti in se vrnejo k hazardiranju. To je sestavni del procesa spreminjanja starih navad v nove. Takšni zdrsi se lahko izkoristijo za prilagoditev strategije kako ostati na začrtani poti.

Za družine smo pripravili elektronsko brošuro Problematično igranje na srečo - vodnik za družine, ki jo ga lahko naložite na tej povezavi:

Mladostniki in igranje iger na srečo

Ko se igramo, se potopimo v poseben svet, ki je zelo napet in razburljiv. Igra je povezana z eksperimentiranjem, raziskovanjem, tveganjem in upanjem na srečo. Na ta način otroci in mladostniki pridobivajo izkušnje, ki so zelo pomembne za njihov razvoj. Obdobje odraščanja mladostnika je obdobje intenzivnega učenja in pospešenega nabiranja življenjskih izkušenj. Mednje sodi tudi preverjanje in testiranje lastnih danosti in omejitev, česar pa skoraj ni mogoče početi brez določene mere tveganja.

Med tvegana obnašanja sodi tudi zgodnje vstopanje v svet iger na srečo in velikokrat, z darili v obliki loterijskih srečk in igranjem namiznih iger za denar, otroke v ta svet uvedejo starši ali drugi sorodniki. 

V raziskavi našega zavoda iz leta 2013 (N=727, povprečna starost=15,43 let) smo ugotovili, da je približno tretjina mladih prve igre na srečo za denar odigrala na lastno pobudo, tretjina skupaj s starši ali drugimi sorodniki, tretjinski delež pa se nanaša na vrstnike in druge dejavnike.

V neki kanadski raziskavi  (Journal of Gambling Issues, št.25, junij 2011) je okrog 60 odstotkov staršev poročalo, da so bili udeleženi v kakšni od oblik hazardiranja za denar s svojim otrokom.

Številne študije ugotavljajo, da se pri zgodnjem vstopanju v svet iger na srečo dogaja podobno kot pri alkoholu in drogah. Zgodnje igranje iger na srečo z denarnim vložkom je tesno povezano s povečanim tveganjem za razvoj težav in zasvojenosti v kasnejšem obdobju. To potrjujejo tudi ugotovitve iz naše raziskave, v kateri je okrog 40 odstotkov vseh problematičnih igralcev v vzorcu svojo prvo igro na srečo odigralo še pred dopolnjenim 11. letom. 

Dejavnik tveganja je tudi prisotnost hazarderja v družini. Otroci staršev, ki so problematični hazarderji,  postanejo do desetkrat bolj verjetno tudi sami problematični hazarderji, kot otroci staršev, ki ne hazardirajo. (vir: The Problem Gambling Treatment and Research Centre (Avstralija),  Children at risk of developing problem gambling, Maj 2010).