040 88 99 18 - Zaupni telefon vsak delovni dan med 10. in 15.uro

Pandemija znotraj pandemije

Pandemija virusa Covid-19 nas je prizadela na zelo različne načine. Ena od pomembnih negativnih posledic pandemije je tudi splošno povečanje nasilja v družbi in še posebej tam, kjer bi moralo biti najbolj varno, to je v domačem okolju.

Uradni podatki slovenske policije pravijo, da se je v letu 2020 število primerov družinskega nasilja, v katerih je bila podana kazenska ovadba, povečalo za 13%. Ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu.

Nasilje nad ženskami v družini predstavlja pandemijo znotraj pandemije oz. pandemijo v senci, kot so jo poimenovali v Agenciji ZN-a za ženske.

V neki raziskavi je več kot polovica (56%) problematičnih igralcev na srečo poročala, da so že izvajali fizično nasilje nad lastnimi otroki.

Splošno sprejeta strategija z omejevanjem gibanja in zapiranjem v stanovanja, je sicer koristna pri zamejevanju širjenja okužbe, po drugi strani pa se zaradi tega v nekaterih družinah močno poveča tveganje za eskalacijo konfliktov in nasilja.

Če v družini živi oseba, ki je nasilna, je taka družina v času lockdowna ujetnik nasilneža. Člani družine nimajo možnosti umika, njihovi socialni stiki so močno omejeni ali povsem prekinjeni, iskanje zunanjih virov pomoči pa otežkočeno.

S številnimi raziskavami so dokazane povezave med problematičnim igranjem na srečo ter intimnopartnerskim nasiljem ter nasiljem nad drugimi člani družine. Izsledki iz teh raziskav sugerirajo, da je problematično hazardiranje člana družine lahko predhodnica nasilja.

Eden od ključnih znakov problematičnega hazardiranja so finančne težave v družini, te pa vodijo v prepire med partnerjema in poskrbijo za stalno konfliktno stanje.  Težave, o katerih poročajo družine, so: zaigrani denar za gospodinjstvo, laži in prevare, prepiri, jeza in nasilje, zapostavljanje družine, finančna prikrajšanost, poslabšana komunikacija, prizadeti partnerski odnos, zmeda pri razdelitvi vlog in obveznosti v družini, pojavi drugih oblik zasvojenosti...

 

 

Nasilja v družini ne izvaja zmeraj oseba, ki hazardira na problematičen način, ta je lahko tudi žrtev. Nasilje povezano s problematičnim hazardiranjem je večinoma verbalno, nemalokrat pa je tudi fizično. Žrtve fizičnega nasilja so največkrat ženske in dekleta, saj so večinoma tudi fizično šibkejše od svojih partnerjev.

Tveganje za pojav nasilja v družini se lahko dodatno poveča, ko se problematičnemu hazardiranju pridruži še alkohol. V različnih študijah po svetu so dokazali jasne povezave med zlorabo alkohola in problematičnim igranjem na srečo.

Po neki ameriški študiji je zloraba alkohola pri problematičnih igralcih na srečo sedemkrat bolj verjetna kot pri neigralcih in igralcih z zmernim tveganjem za razvoj težav. Študija iz avstralske države Viktorija pa je ugotovila, da je alkohol zlorabljala skoraj polovica problematičnih igralcev v vzorcu, medtem ko je istočasno to veljalo le za 14% igralcev brez težav.

Kombinacija problematičnega igranja na srečo ob sočasni zlorabi alkohola predstavlja še dodatno tveganje za izbruh nasilja v družini ali partnerskem odnosu.

Dogodki, ki v obdobju korone lahko odigrajo vlogo sprožilca nasilja so: izolacija, brezposelnost, finančne težave,  frustracija zaradi nedostopnosti iger na srečo. Vse to lahko pripelje do konfliktov, zanemarjanja ter psihičnega, fizičnega ali ekonomskega nasilja.

Še več o tej temi lahko preberete v našem aprilskem sporočilu javnosti, ki se nahaja tukaj.