Oblike brezplačne pomoči:

Info točka: Prešernova 3, MB

Piši psihoterapevtu: e-pošta

Live chat - kmalu

Skype intervenca: po dogovoru s psihoterapevtom

Testiraj se online!:  kmalu

SOS telefon, info:    kmalu





Prijavi se na Nagradni natečaj  na temo osveščanja o tveganjih pri igrah na srečo!  

Več informacij na naši Facebook strani "Ne zakockaj svoje prihodnosti"


Problematično in patološko igranje iger na srečo med mladimi postaja razvitih v deželah zahodne hemisfere vse večji javno zdravstveni problem. Pri nas smo se tega začeli zavedati šele pred nedavnim. Na to problematiko nas opozarja peščica strokovnjakov, ki se s tem področjem poklicno ukvarja. Izvedene raziskave med dijaki v Kopru (2008), na Goriškem in Dolenjskem (2010) potrjujejo tisto, kar je v tujini že dolgo znano - mladi do 25 leta so najbolj ranljiva skupina prebivalstva. Igrajo namreč veliko bolj tvegano kot starejši. Po raziskavi Fakultete za uporabne družbene študije iz leta 2008, ki je zajela celotno prebivalstvo Slovenije, jih ima med mladimi do 30 let hujše probleme z igranjem 1,68 odstotka. Za primerjavo: v skupini starejših od 55 let jih ima probleme le 0,14 odstotka. 

Zaradi splošne zmede pri rokovanju s podatki o zasvojenosti in za boljše medsebojno sporazumevanje je mogoče primerno, da  igranje iger na srečo,  z upoštevanjem negativih posledic prekomernega igranja, popredalčkamo takole:

  1. območje igranja brez problemov (oz. tip igralca 1,  ki igra občasno in za zabavo)
  2. območje igranja , kjer obstaja tveganje za razvoj problemov  
  3. območje igranja, kjer so nastopili problemi in kamor prištevamo problematične in patološke igralce.

V raziskavi iz leta 2010 med dijaki višjih letnikov na Goriškem in Dolenjskem so raziskovalci uporabili mednarodno uveljavljeni test South Oaks Gambling Screen (SOGS)  s katerim se ugotavlja razširjenost  zasvojenosti od iger na srečo med prebivalstvom. Ugotovili so, da skupni delež problematičnih in patoloških igralcev med dijaki znaša od 7-8 odstotkov ter da je od tega približno polovica takšnih, ki jih že lahko označimo za patološke hazarderje.  To so igralci tipa 3.

Ista raziskava je tudi ugotovila, da je med dijaki na Dolenjskem  okrog 12 odstotkov takih, ki so v območju tveganja in bi se lahko razvili v problematične igralce, medtem ko je med dijaki na Goriškem takih okrog 14 odstotkov. To so igralci tipa 2.

Vse te številke dobijo pravo uporabno vrednost, šele ko jih primerjamo z analitičnimi podatki o igranju iger na srečo med celotno populacijo v Sloveniji.  Na osnovi raziskave iz leta 2008 je med prebivalstvom v Sloveniji okrog 8 odstotkov igralcev tipa 2 in okrog 2 odstotka igralcev tipa 3.

Na osnovi tako primerjanih podatkov smo lahko resnično zaskrbljeni, saj je prevalenca igralcev tipa 3 (problematični in patološki igralci) med dijaki v obeh regijah skoraj štirikrat večja kot je povprečje v celotni populaciji.

Opozarjanje naših strokovnjakov na problem zasvojenosti med mladimi in splošno populacijo žal nima skoraj nobenega efekta. V državi je še zmeraj samo ena ambulanta, ki skrbi za odvisnike od iger na srečo. Preventivni programi, ki se občasno pojavijo, so razdrobljeni in drugih delov države ne dosežejo, kljub temu, da je ta posejana s kazinoji in igralnimi saloni poprek in počez. Slovenija ne premore celovite in sistemske rešitve v zvezi z izobraževanjem celotne populacije o problematičnem hazardiranju, še posebno skrb bi dodatno morali namenjati najstnikom. Žal tega ne počnemo in posledično smo odgovorni za mlade duše, ki nimajo možnosti, da bi se pravočasno poučile o nevarnostih pri igrah na srečo. Osveščanje mladih sicer problematičnega hazardiranja pri tej skupini ne more odpraviti, dokazano pa je, da ga omeji. Vsaka nepotrebna mlada žrtev hazarda gre zato na rovaš vseh nas in družbe kot take.