Oblike brezplačne pomoči:

Info točka: Prešernova 3, MB

Piši psihoterapevtu: e-pošta

Live chat - kmalu

Skype intervenca: po dogovoru s psihoterapevtom

Testiraj se online!:  kmalu

SOS telefon, info:    kmalu





Prijavi se na Nagradni natečaj  na temo osveščanja o tveganjih pri igrah na srečo!  

Več informacij na naši Facebook strani "Ne zakockaj svoje prihodnosti"


Igranje iger na srečo je neškodljivo in brez posledic za igralca                                                                                                                                                                     Ne drži. Velika večina igralcev težav res nima, ker se iger udeležijo le občasno in za zabavo. Zmeraj pa obstaja določen (majhen) odstotek ljudi, ki jih hazardiranje" odnese". Postanejo preokupirani z mislijo na igre, igrajo prepogosto in za prevelike zneske, zapostavljajo svoje službene in/ali družinske obveznosti in razvijejo različne motnje.                                                                              

Ok, vendar mladi pač ne morejo razviti zasvojenosti z igrami na srečo, to se dogaja starejšim                                                                                                    Ne drži. Iz razpoložljivih anketnih podatkov za Slovenijo izhaja, da so ravno mladi najbolj ogroženi. Dijaki zadnjih letnikov na Goriškem, kjer je pri nas ponudba iger na srečo tudi največja, so na osnovi SOGS testa v letu 2010 popredalčkani takole:  13,6 odstotka dijakov je takšnih, pri katerih bi se lahko igranje razvilo v problematično, 4,41 odstotka je že problematičnih, medtem ko je 2,57 odstotka dijakov  žal že uvrščenih med patološke hazarderje. Slovensko povprečje: tveganje za razvoj problemov - 7,81%, problemetičnih igralcev je 1,45 odstotka, patoloških igralcev  je 0,46 odstotka.                                                                      Po raziskavi iz leta 2008, ki je zajela celotno prebivalstvo Slovenije, jih ima med mladimi do 30 let hujše probleme z igranjem 1,67 odstotka (seštevek problematičnih in patoloških igralcev).

Da bi postal zasvojen z igrami na srečo, bi moral gemblati vsak dan                                                                                                                                                       Ne drži, ne gre namreč zato, kako pogosto nekdo hazardira, resnično pomembno je, kakšno škodo povzroča njegovo igranje. Če ima zaradi gemblanja nekdo finančne, čustvene ali psihološke težave, če zaradi svoje aktivnosti čuti stres, krivdo ali ima težave v razmerju ali družini - tak igralec je v območju tveganja ali pa je zasvojenost že razvil.

Ni pomembno če izgubim. Če bom nadaljeval z igranjem, bom svoj denar slejkoprej priigral nazaj                                                                                       Ne drži. Na dolgi rok boš izgubljal zmeraj več in več denarja in kljub občasnim zmagam boš tonil vse globlje in globlje.

Odličen igralec računalniških igric se bo dobro odrezal tudi na igralnih avtomatih                                                                                                                     Ne drži. Pri računalniških igricah odločajo znanje, hitra misel, hitri prsti in kilometrina. Torej, več kot igraš, boljši si.  Pri igralnih avtomatih izkušenost ne pomaga prav nič. Tisti, ki igra isti avtomat vsak dan, nima prav nobene prednosti pred novincem, kajti o izidu odloča softverski program v avtomatu. Zakon, ki ureja področje iger na srečo, pa določa v kolikšen odstotek vloženega denarja lahko avtomat zadrži in koliko mora vrniti igralcem.                                    

Pri igranju lota, rulete ali kock je pomembno beležiti izide. Na osnovi prejšnjih izidov lahko lažje predvidim, kakšen bo izid v naslednji igri                                                                                                              Ne drži. Narava naštetih iger je takšna, da je vsaka posamična igra povsem neodvisen dogodek. Vsak zavrtljaj kroglice na ruleti je povsem nov dogodek z negotovim izidom in nepomembno na katere številke je kroglica padala pred tem, saj to nima nobenega vpliva na bodoče dogodke.

Krupje za ruleto zna kroglico zavrteti tako, da igralci izgubijo in igralnica zasluži                                                                                                                             Ne drži. Če bi bilo v tem količkaj resnice, bi igralnice na dolgi rok propadle. Krupjeju, ki bi hotel svoje znanje uporabiti za svoj račun, tega ne bi mogel nihče ne preprečiti in ne dokazati. Da bi delal za svoj žep, ne bi rabil zadeti določene številke ali sektorja. Dovolj bi bilo, da kroglico zaluča tako, da pri določeni igri od 37 možnih številk ne padeta dve številki za kateri se je dogovoril s svojim "igralcem". S pokrivanjem vseh številk razen dogovorjenih dveh, bi njegov "igralec" vsakokrat zaslužil en žeton. Na vsako uro "skupnega dela" bi oba zaslužila med 30 in 60 žetonov in na večer število žetonov na uro pomnoženo z urami krupjeja na ruleti. In ker ni takšnih krupjejev, ki bi se zanesljivo lahko izognili le dvema številkama od 37-ih, casinoji še naprej obstajajo. Tako preprosto je to.

Zaposleni in tehnično osebje pri igralnih avtomatih vedo, kdaj je kateri avtomat na vrsti za jackpot                                                                                       Ne drži. Če bi resnično vedeli, bi to izkoristili sebi v prid. Na tak avtomat bi prišla igrat njihova ali žena ali sin ali mama ali kak drug sorodnik ali prijatelj in jackpot bi si potem razdelili. Sicer pa vse izide določi poseben čip, ki zagotavlja naključje.