Oblike brezplačne pomoči:

Info točka: Prešernova 3, MB

Piši psihoterapevtu: e-pošta

Live chat - kmalu

Skype intervenca: po dogovoru s psihoterapevtom

Testiraj se online!:  kmalu

SOS telefon, info:    kmalu





Prijavi se na Nagradni natečaj  na temo osveščanja o tveganjih pri igrah na srečo!  

Več informacij na naši Facebook strani "Ne zakockaj svoje prihodnosti"


Še težji pa je primer patološkega igralca, za katerega je značilna motnja v nadzorovanju impulzov, po številnih ocenah pa gre pri tem tudi za določeno obliko zasvojenosti, primerljivo z odvisnostjo od alkohola ali drog (Reith 2006: 20).         

Po kanadskemu raziskovalcu Custerju ločimo tri faze razvoja zasvojenosti:

1. ZMAGA:  Za največkrat "novopečenim" igralcem je večji dobitek, ki ga navduši in preplavi z občutkom, da ima kontrolo nad dogodki, da naključja ni in da ima večjo srečo kot ostali. Tako stanje traja nekaj let, vmes se povečuje frekvenca igranja, višajo se stave. Za enako dozo dopamina kot nagrade pri igri mora igralec stavitii vse več denarja, saj je razvil toleranco.

2. IZGUBA:  V tej fazi, ki traja gralec igra skoraj izključno sam in na veliko izgublja.

3. OBUP:   Pacient porabi vedno več časa za igranje in za pridobivanje denarja. Veliko več izgubi kot pa pridobi. Odtuji se od domačih in od družbe. Začenjajo se tudi nezakoniti načini pridobivanja denarja. Ta faza je lahko zelo kratka in se konča s posegom družine ali z iskanjem pomoči samega pacienta. Družina in pacient morata imeti možnost, da se v tej fazi pogovorita z kompetentno osebo. Občasno lahko pride tudi do samomora ali poskusa samomora.

Nihče ne ve, kako bo reagiral ob morebitni zmagi pri igrah na srečo. Prav lahko se sproži želja po ponovnem igranju, da bi se ponovil občutek sreče in zadoščenja. Temu so bolj podvrženi tisti, ki so imeli kakšnega hazarderja v sorodstvu in tisti, ki imajo še druge zasvojenosti, in osebe, ki imajo nekatere psihične motnje.    

Patološki igralec ne igra za zabavo, ampak igra, da bi dobil nazaj kar je izgubil. Ne opazi, da je ob tem izgubil vsakršen nadzor nad svojim igranjem in obnašanjem.  Izgubil je sposobnost objektivne ocene svojega hazardiranja in razvil je t.i. kognitivne motnje. Igra na srečo več ni igra naključja, ampak vojna s krupjeji in igralnico.  Je boj, za katerega je igralec razvil sistem, ki se bo zdaj zdaj izkazal za zmagovalnega. Pri tem opušča mnoge vsakdanje stvari, trpi družinsko življenje, nemalokrat izostaja tudi iz službe. V najhujših primerih se zaigrajo vsi prihranki,  nepremičnine, naredijo se dolgovi, pojavi se kriminalno razmišljanje in nezakoniti posli za pridobivanje denarja za igro.(vir:http://www.revija-vita.com/index.php?stevilkavita=71&naslovclanek=Hazardiranje_kot_zasvojenost

Kriteriji za določanje patološkega igralca: (vir: Analiza in usmeritve glede primernega obsega ponudbe klasičnih in posebnih iger na srečo v Sloveniji, 2007, Inštitut za preučevanje igralništva, Ekonomska Fakulteta, Univerza v Ljubljani)